Napačna predpostavka: pogovor je rešitev
Večina AI rešitev v fizičnem prostoru temelji na isti predpostavki: če ima uporabnik vprašanje, ga bo vprašal.
To predpostavlja štiri stvari:
- da uporabnik zazna, da mu nekaj ni jasno
- da se je pripravljen ustaviti
- da zna vprašanje jasno oblikovati
- da je pripravljen počakati na odgovor
V digitalnem okolju je to sprejemljivo. V fizičnem prostoru pa pomeni prekinitev toka.
Gost v hotelu ne želi spraševati, ali zajtrk še poteka.
Kupec ne želi preverjati cene prek asistenta.
Zaposleni ne želi govoriti z avatarjem, da izve, ali je sejna soba zasedena.
Vsako vprašanje v prostoru je signal, da je informacija prišla prepozno ali na napačen način.
Fizični prostor ne potrebuje razlage, temveč dejstva
AI deluje z interpretacijo. Sklepa, povzema, prilagaja kontekst.
Fizični prostor pa zahteva nedvoumnost.
Cena, urnik, zasedenost, varnostno obvestilo ali evakuacijska pot ne smejo biti predmet dialoga. Ne smejo biti “verjetno pravilni”. Morajo biti:
- pravilni
- aktualni
- vidni tam, kjer jih uporabnik potrebuje
AI lahko napačno razume vprašanje.
Lahko poda zastarel odgovor.
Lahko povzame kontekst, ki ne velja več.
V pogovoru je to sprejemljivo. V prostoru pa hitro postane operativni problem.
Zato AI ne more biti primarni vir resnice v fizičnem okolju.
Agitronova platforma v hotelih in podjetjih na tihi način obvešča prek e-paper displayev na vratih sob in pisarn, oznakah zasedenosti konferenčnih prostorov, digitalnih cenikih in menijih, informacijskih točkah v skupnih prostorih, navigacijskih in varnostnih obvestilih, QR-povezanih vsebinah … – brez aplikacij, brez vprašanj in brez vizualnega hrupa.
A
Kaj so tihi sistemi (in zakaj niso buzzword)
Tihi sistemi so neinteraktivni informacijski sloj prostora: digitalni prikazi, statusni signali in avtomatizirani indikatorji, ki delujejo brez vprašanj, brez razlage in brez pozornosti uporabnika.
Njihova naloga ni, da razlagajo, temveč da:
- preprečijo vprašanja
- zagotovijo doslednost
- omogočijo predvidljiv tok prostora
Dobri tihi sistemi so dolgočasni. In prav to je njihov namen.
Pravilna hierarhija informacij
Problem večine implementacij ni AI sam, temveč njegova postavitev v sistem.
Pravilna hierarhija izgleda takole:
- Tihi sistemi zagotavljajo osnovna dejstva (kaj je, kje je, ali je na voljo)
- AI deluje nad tem – kot razširitev, ne kot nadomestek
Primeri:
- Gost vidi, da je wellness zaprt → AI lahko razloži razlog in alternative
- Kupec vidi pravilno ceno → AI lahko odgovori na vprašanja o izdelku
- Zaposleni vidi, da je prostor zaseden → AI lahko pomaga najti drugo možnost
Ko ta hierarhija ne obstaja, AI postane gasilec simptomov.
Kaj se zgodi, ko AI stoji sam
Okolja, ki AI uporabljajo kot primarni informacijski sloj, ustvarijo:
- več preverjanja
- več dvoma
- več prekinitev
Uporabniki začnejo dvomiti v odgovore ali se interakciji izogibati. Namesto reda dobijo dialog. Namesto jasnosti razlago.
To ni neuspeh AI-ja. To je sistemska napaka v zasnovi.
Vloga tihe infrastrukture
Rešitve, kot jih razvija slovensko podjetje Agitron, niso namenjene pogovoru. Namenjene so temu, da prostor deluje brez pogovora.
Tihi sistemi ustvarijo stabilno informacijsko plast:
- vedno pravilno
- vedno vidno
- vedno kontekstualno
Na tej osnovi AI postane smiselna nadgradnja – ne obliž za slabo infrastrukturo.
Razmislek za konec
Vprašanje prihodnosti ni, ali bomo imeli AI asistente v fizičnih prostorih. Imeli jih bomo.
Pravo vprašanje je, ali bodo delovali na trdnih temeljih ali v informacijski megli.
AI je glasen, interaktiven in viden.
Tihi sistemi so neopazni, stabilni in zanesljivi.
In prav zaradi tega jih AI potrebuje.
Če želimo, da fizični prostori delujejo mirno, učinkovito in predvidljivo, morajo biti osnovne informacije dolgočasne, samoumevne in vedno tam.
AI pa naj pride na vrsto takrat, ko želimo več – ne takrat, ko potrebujemo red.
