Fundacija Inamori z nagrado Kyoto Prize vsako leto izkaže spoštovanje za življensko delo posameznikom, ki so se izkazali na svojih področjih delovanja z izjemnimi dosežki. Po enoletnem premoru je fundacija objavila nagrajence, ki bodo prejeli nagrado Kyoto Prize za leto 2021.
Tradicionalne slovesnosti ob podelitvi nagrad, ki poteka v Kjotu na Japonskem, letos, zaradi še vedno trajajoče pandemije COVID-19, žal ne bo. Namesto običajnih slavnostnih predavanj pa bodo posebna predavanja nagrajencev potekala prek spleta. Podrobnosti o teh predavanjih bodo pravočasno objavljene na spletni strani Kyoto Prize.
Odbor Kyoto Prize podeljuje nagrade v kategorijah »Napredne tehnologije«, »Osnovne znanstvene discipline« in »Umetnost in filozofija«. Letošnji nagrajenci so računalniški strokovnjak, biokemik (tudi molekularni biolog) in filozof.
Andrew Chi-Chih Yao – Napredne tehnologije (Informatika), dekan, Inštitut za interdisciplinarne informacijske znanosti univerze Tsinghua.
Pionirski prispevek k novi teoriji računanja in komunikacije ter temeljni teoriji za njeno varnost.
Andrew Chi-Chih Yao je ustvaril nov trend v računalništvu in je z vzpostavitvijo inovativnih temeljnih teorij za računalništvo in komunikacijo močno prispeval k vrhunskim raziskavam na različnih področjih, zlasti na področju varnosti, varnega računalništva in kvantnega računanja. Njegovi dosežki še naprej vplivajo na reševanje problemov, s katerimi se soočamo v realnem življenju, kot so na primer varnost, varno računalništvo in obdelava velikih količin podatkov.
Robert G Roeder – temeljne znanosti (Vede o življenju – molekularna biologija, celična biologija, nevrobiologija), profesor biokemije in molekularne biologije na Univerzi Rockefeller.
Odkritje principa mehanizmov transkripcije genov pri evkariontih.
Robert G. Roeder je v svojih več kot 50-letnih raziskavah transkripcije razkril načelo regulativnega mehanizma transkripcije pri evkariontih z identifikacijo funkcij vrste dejavnikov, kot so tri različne polimeraze RNA, osnovni transkripcijski faktorji, enega prvih gensko specifičnih dejavnikov in regulatorjev pri transkripciji iz kromatina. S svojimi dosežki je pomembno prispeval k razvoju sedanje znanosti o življenju.
Bruno Latour – Umetnost in filozofija (misli in etika), zaslužni profesor na Pariškem inštitutu za politične študije.
Radikalno na novo preučil pojem “modernosti” z razvojem filozofije, ki se osredotoča na interakcije med tehnoznanostjo in družbeno strukturo.
Bruno Latour je spremenil konvencionalni pogled na znanost, tako da je naravo, ljudi, laboratorijsko opremo in druge entitete obravnaval kot enakovredne akterje, tehnoznanost pa opisal kot hibridno mrežo teh akterjev. Njegova filozofija ponovno definira »modernost«, ki temelji na dualizmu narave in družbe. S svojim večplastnim delovanjem, ki vključuje predloge glede globalnih okoljskih vprašanj, ima velik vpliv na različne discipline.
Vsak laureat bo prejel diplomo, medaljo Kyoto Prize (20K zlato) in denarno nagrado v višini 100 milijonov jenov (770.000 €). Nagrajenci se bodo predstavili marca 2022 v San Diegu na posebnem Kyoto Prize simpoziju, 10. in 11. maja 2022 pa je v Oxfordu predvidena tradicionalna prireditev Kyoto Prize at Oxford. Ostajamo optimistični, da bomo naslednje leto lahko pozdravili nagrajence v živo v Oxfordu na šoli Blavatnik School of Government.
O nagradi Kyoto Prize
Fundacijo Inamori je leta 1984 ustanovil dr. Kazuo Inamori, ustanovitelj in danes upokojeni predsednik japonske korporacije Kyocera, ki proizvaja široko paleto elektronskih naprav, izdelkov in komponent iz napredne keramike ter polprevodnikov, s sedežem v Kyotu. Z nagrado Kyoto Prize, Fundacija Inamori vsako leto nagrajuje posameznike, ki so se izkazali z izjemnimi dosežki na področjih naprednih tehnologij, temeljnih znanstvenih disciplin ter umetnosti in filozofije.
Prejemniki prestižnih nagrad so bili v 32-letni zgodovini številne prominentne osebnosti, med drugimi pokojna koreografinja Pina Bausch, filozof Jürgen Habermas, japonski modni oblikovalec Issey Miyake, francoski skladatelj Pierre Boulez, umetnika Maurice Béjart in Roy Lichtenstein, primatologinja Jane Goodall in molekularni biolog Yoshinori Ohsumi, ki je leta 2016 za svoje raziskave prejel tudi Nobelovo nagrado.
