Inkjet danes tiska na stotine tisočev dokumentov mesečno, uporablja se v produkciji, pri izdelavi embalaže in etiket ter celo v tekstilni industriji. Kljub temu ga v poslovnem okolju pogosto še vedno presojamo po izkušnjah z domačimi brizgalnimi tiskalniki izpred desetih ali petnajstih let. Tehnologija je medtem odšla precej dlje.
Ko omenimo brizgalni oziroma inkjet tiskalnik, je prva asociacija marsikoga še vedno majhna naprava na domači pisalni mizi. Kartuše, občasno tiskanje in morda tudi kakšna neprijetna izkušnja z zasušenim črnilom.
Ta izkušnja je resnična. Težava je le, da na njeni podlagi danes ocenjujemo tehnologijo, ki se je vmes razvila v povsem druge smeri.
Inkjet je postal pomemben del produkcijskega tiska, uporablja se za etikete in embalažo ter v številnih industrijskih aplikacijah. Še zanimiveje pa je, da razvoj ne prinaša samo hitrejšega ali kakovostnejšega tiskanja. V nekaterih primerih spreminja ekonomiko in organizacijo celotnega proizvodnega procesa.
Pol milijona dokumentov na mesec? Brez težav.
Za prvi primer nam ni treba daleč.
V slovenskem podjetju EPPS so pred leti za del produkcije uporabljali barvne laserske tiskalnike. Pri tem niso imeli težav samo z zanesljivostjo. Zaradi segrevanja med laserskim tiskom se je papir ukrivljal, kar je povzročalo dodatne zaplete pri nadaljnji strojni obdelavi, predvsem pri kuvertiranju.
Ko so iskali alternativo, so leta 2020 izbrali produkcijski inkjet sistem Kyocera TASKalfa Pro 15000c.
Danes ta naprava pri njih v povprečju natisne približno pol milijona dokumentov mesečno. EPPS pri svojem obsegu tiskanja navaja do 75 odstotkov nižji strošek izpisa na stran in 82 odstotkov manjšo porabo električne energije v primerjavi z laserskim tiskom, ki so ga uporabljali prej.
To niso več količine, pri katerih bi lahko govorili o tehnologiji za občasno tiskanje.
Produkcijski inkjet mora zagotavljati hitrost, zanesljivost in razpoložljivost, saj so roki v takšnem okolju pogosto merjeni v urah. TASKalfa Pro 15000c dosega hitrost do 150 strani A4 na minuto, Kyocera pa jo pozicionira za produkcijske obremenitve do milijona A4 izpisov mesečno.
Primer EPPS zato dobro pokaže, kako daleč je inkjet prišel od predstave, ki jo ima o njem večina pisarniških uporabnikov.
Ko deset tisoč enakih kosov ni več edina smiselna možnost
Še ena pomembna sprememba se dogaja pri krajših serijah.
Klasična proizvodnja tiskovin je bila dolgo zasnovana okoli preproste ekonomike: priprava proizvodnje je draga, zato moramo izdelati dovolj veliko količino enakih izdelkov, da se strošek porazdeli.
Digitalni tisk to logiko spreminja.
Če želimo sto različic promocijskega materiala, nekaj sto kosov embalaže za posebno serijo izdelka ali etikete za omejeno izdajo, ni več nujno, da razmišljamo v deset tisoč enakih izvodih.
Toda prilagodljiv tisk je samo polovica zgodbe. Natisnjeni izdelek je treba še dokončati.
Tu postanejo zanimive dodelavne naprave, kakršna je Uchida AeroDieCut. Ta omogoča rezanje, žlebljenje, perforiranje in vtiskovanje v enem prehodu ter obdelavo papirja, kartona, sintetičnih materialov, folij in celo valovitega kartona.
Digitalni tisk tako omogoči hitro izdelavo različnih potiskov, prilagodljiva dodelava pa iz njih naredi končni izdelek.
Rezultat niso samo krajše serije. Podjetje lahko hitreje pripravi prototip, posebno različico za posamezen trg, sezonsko embalažo ali personaliziran promocijski izdelek.
Etiketa je lahko drugačna na vsaki seriji
Etikete so dober primer, kjer takšen način razmišljanja hitro postane zelo konkreten.
Predstavljajmo si manjšega proizvajalca pijač. Namesto ene velike serije enakih etiket želi različne etikete za posamezne okuse, posebno izdajo, dogodek ali promocijsko akcijo.
Pri digitalnem procesu lahko spreminjamo vsebino tiska brez klasične priprave za vsako novo različico, nato pa mora tej prilagodljivosti slediti še dodelava.
Prav tu se pokaže ena pomembnejših sprememb, ki jih je prinesla digitalizacija tiska.
Vprašanje ni več samo:
Kako poceni lahko izdelamo veliko količino enakih izdelkov?
Vedno pogosteje je vprašanje:
Kako učinkovito lahko izdelamo natančno toliko različnih izdelkov, kot jih dejansko potrebujemo?
To je precej večja sprememba od same zamenjave ene vrste tiskalnika z drugo.
Inkjet lahko spremeni celo to, kje proizvajamo
Kako daleč lahko gre takšna sprememba, lepo pokaže tekstilna industrija.
Tradicionalno barvanje in tiskanje tekstila zahtevata velike količine vode in ustvarjata odpadne vode z barvili in kemikalijami. Kyocerin sistem FOREARTH z digitalnim inkjet postopkom skoraj odpravi uporabo vode v procesu tiskanja tekstila.
Okoljski pomen je očiten, zanimiva pa je tudi druga posledica.
Če proizvodnja ni več močno odvisna od velikih količin vode in infrastrukture za njeno obdelavo, je manj pomembno, kje poteka. Tisk tekstila se lahko približa oblikovalcem, proizvajalcem oblačil in končnim trgom, kar odpira možnosti za krajše dobavne verige in lokalnejšo proizvodnjo.
Da tehnologija ni samo laboratorijski koncept, kaže tudi njena uporaba pri kolekciji ANREALAGE na Paris Fashion Weeku 2026–27.
Gre za nekoliko bolj oddaljen primer od našega vsakdanjega poslovnega okolja, vendar zelo dobro pokaže bistvo: razvoj inkjeta lahko spremeni bistveno več kot samo način nanašanja barve na material.
In zdaj nazaj v pisarno
Po produkcijskem centru, embalaži, etiketah in industrijskih aplikacijah se lahko vrnemo tja, kjer se je za marsikoga začela izkušnja z inkjetom – v pisarno.
Tudi tu današnji poslovni inkjet nima veliko skupnega z napravami, po katerih smo si ustvarili predstavo o brizgalnem tiskanju.
Sodobni poslovni inkjet sistemi za ustvarjanje slike ne potrebujejo postopka fiksiranja tonerja pri visokih temperaturah. Zato je lahko poraba električne energije občutno manjša, naprava pri delovanju ustvarja manj toplote, drugačna konstrukcija tiskalnega mehanizma pa pomeni tudi drugačne zahteve glede vzdrževanja.
Prav na teh lastnostih temelji tudi današnja Epsonova poslovna inkjet tehnologija.
Ne govorimo več samo o namiznih tiskalnikih. Poslovni inkjet danes sega od naprav za posamezne delovne skupine do hitrih večopravilnih sistemov, namenjenih okoljem z velikimi količinami dokumentov.
Ali to pomeni, da je inkjet boljši od laserja?
Ne nujno.
Kot smo že pisali, je pravo vprašanje nekoliko drugačno. Laserska in poslovna inkjet tehnologija sta danes dovolj razviti, da ima vsaka svoja okolja, kjer pridejo njene prednosti najbolj do izraza.
Pomembno pa je, da pri odločanju uporabljamo današnje podatke in današnjo tehnologijo, ne izkušenj z napravami izpred petnajstih let.
Tehnologija je šla naprej. Kaj pa naša predstava o njej?
Produkcijski sistem, ki v Sloveniji mesečno natisne pol milijona dokumentov. Majhne serije embalaže in personaliziranih etiket. Tekstilni tisk, ki skoraj odpravi uporabo vode. In poslovne naprave, pri katerih so nizka poraba energije, manj toplote in preprostejša zasnova pomemben del njihovega koncepta.
Na prvi pogled gre za zelo različne aplikacije.
Skupno pa jim je nekaj pomembnejšega: inkjet ni napredoval samo kot tehnologija tiskanja. Omogočil je tudi drugačne načine dela.
Nekje pomeni nižje stroške in manjšo porabo energije. Drugje krajše serije in personalizacijo. Ponekod zmanjšuje porabo virov, drugje omogoča, da proizvodnjo organiziramo drugače.
Zato pri sodobnem inkjetu ne gre več samo za vprašanje, kako nekaj natisnemo.
Vse pogosteje gre za vprašanje, kaj lahko zaradi drugačnega načina tiskanja naredimo drugače.
